Navodila za železniške navdušence, 1. del: Kako ločimo Fiata in Kanarčka?

Za mnoge nadobudne ljubitelje železnic, površne opazovalce železniškega prometa ali zgolj priložnostne forografe ob slovenskih tirih, je skoraj "misija nemogoče" ločiti med dvema serijama dizelskih motornih garnitur, ki jih uporabljajo Slovenske železnice. Gre za DMG 713/715, popularno imenovanega "Kanarček" in predelanega DMG 813/814-1xx, po svojem originalnem proizvajalcu še vedno poimenovanega "Fiat", v zadnjem času pa posmehljivo tudi "Miša". Kolikokrat je ob pripisu k raznim slikam na družbenih omrežjih Kanarček že postal Fiat, Fiat pa Kanarček, je skoraj nemogoče prešteti. Kot bomo videli, pa je ta podobnost zgolj slučajna oz. pogojena s proizvajalcem karoserij za enega in drugega - gre namreč za dve povsem drugačni motorni garnituri, katerima je edini skupni imenovalec, da sta dizelski.

Za začetek nekaj zgodovine... oz. zakaj sta si garnituri tako podobni?

Zgodba o nehoteni podobnosti sega v leto 1983, ko je iz proizvodne hale takratne Tovarne vozil in toplotne tehnike (TVT) "Boris Kidrič" v Mariboru prvič pogledala takrat nova garnitura serije JŽ 713/715. Železniško gospodarstvo (ŽG) Ljubljana je naročilo 22 tovrstnih garnitur za regionalni promet ter 5 garnitur za poslovne vlake, z udobnejšimi sedeži iz serije 711 (Mercedes/Zeleni vlak), a brez klima naprave. "Poslovne" garniture so bile označene kot 713/715-001 do 005, regionalne pa 101 do 122. Za tisti čas so bili novi vlaki skoraj revolucionarni, z aluminijasto karoserijo, podstavnimi vozički s pnevmatskimi disk zavorami in zračnim vzmetenjem, avtomatsko Scharfenberg spenjačo itd. Bili so skupni izdelek TVT Boris Kidrič in nemške tovarne Messerschmitt-Bölkow-Blohm (MBB) iz Donauwörtha. Slednja je priskrbela večino tehnike, vključno s hidravličnim prenosom moči, zaradi česar so nekateri tem vlakom dali tudi vzdevek "Messerschmitt", a zaradi asociacije na nemška vojaška letala iz II. svetovne vojne ta ni bil širše sprejet. Pač pa se je garnitur prijel vzdevek "Kanarček" zaradi značilne oranžno-rumeno-bele barvne sheme regionalnih vlakov podserije -1xx. Po osamosvojitvi Slovenije so bile tudi poslovne garniture podserije -0xx predelane v regionalno verzijo, a so ohranile zeleno barvo vse do barvanja v novo rdečo barvno shemo SŽ. 

V času prihoda "kanarčkov" na naše tire so na neelektrificiranih progah kraljevali motorniki serije 813/814, izdelki italijanske tovarne Fiat iz leta 1973, zaradi česar so bili tako tudi imenovani. Gre za izpeljanko italijanske serije ALn 668 "Micetta", s to razliko, da so za JŽ - ŽG Ljubljana izdelali 48 motornih vozil in 48 prikolic, katere v Italiji niso ravno pogoste. Posebnost originalnih Fiatov je bila tudi v tem, da so se lahko ločili od prikolice in vozili sami. Zaradi dotrajanosti karoserij in nekaterih konstrukcijskih napak se je leta 1988 začela predelava Fiatov v novo, posodobljeno verzijo. 31 garnitur (kasneje preštevilčenih v 813/814-101 do 131) je bilo predelanih v TVT Boris Kidrič in dobile so nove karoserije, pri čemer se je motornik in prikolico fiksno spelo - vožnja enega brez drugega ni bila več mogoča, prav tako tudi ne prehod med garniturami. Tu je bil tudi trenutek, ko je nastala podobnost s "kanarčki". TVT je namreč za predelavo vzel karoserijo Kanarčka in jo priredil do te mere, da je upoštevala tehnične značilnosti Fiata. Poleg tega je tudi nova barvna shema predelanih garnitur bila podobna Kanarčkovi, še huje pa je postalo kasneje, ko so na SŽ tudi Fiate prebarvali v identično rdečo barvno shemo. Zgodba o zmešnjavi je bila rojena...

Tehnični opis oz. zakaj sta si garnituri tako različni?

Fiat 813/814-1xx je dizelska motorna garnitura z mehanskim prenosom moči. Poganjata jo dva dizelska motorja, originalno so bili uporabljeni motorji tipa Fiat 8217.12, kasneje ob zadnji posodobitvi pa zamenjani z novejšimi Iveco motorji. Prenos moči je izveden prek klasičnega 5-stopenjskega ročnega menjalnika s pomočjo aparata na strojevodjevi armaturni plošči, pri čemer strojevodja ročno pretika ročico menjalnika med kanali. Izbira kanala pomeni vklop določene prestave, pomik po kanalu naprej pa dodajanje plina - aparat torej kombinira ročico menjalnika in pedal za plin v avtomobilu. Kljub podobnosti z aluminijastim Kanarčkom je karoserija Fiata narejena iz jekla. Garnitura ima Fiatove podstavne vozičke s klasičnim vzmetenjem in zračne zavore z zavornimi oblogami na kolesih, katerih žvenket daje značilen Fiatov zvok med vožnjo. Upravljanje vrat je zračno, odpira in zapira jih strojevodja. V spregi lahko vozita največ 2 garnituri, spenjanje se izvaja s klasično vijačno spenjačo ter dodatnim kablom za vožnjo iz ene kabine. Vse še vozne garniture te serije so bile v zadnjih 10 letih nekoliko modernizirane, dodana je bila (nikoli delujoča!) klimatska naprava ter novi sedeži. Ker je modernizacija, ki je bila bolj "plastična operacija" kot karkoli drugega, le še poslabšala zanesljivost in tehnične lastnosti garnitur, se je za nazadnje modernizirane Fiate razširil posmehljiv vzdevek "Miša" po slovenski medijski osebnosti Miši Molk.

MBB/TVT 713-715 je dizelska motorna garnitura z hidravličnim prenosom moči. To poenostavljeno pomeni, da motor (v tem primeru Mercedesov OM 444 A) poganja turbino, katera prek hidravličnega olja prenaša vrtljaje na pogonsko os. Strojevodja s pomočjo kratke ročice le izbira stopnje polnjenja, tj. hitrost vrtenja motorja in posledično turbine. Karoserija je narejena iz aluminija. Garnitura ima podstavne vozičke z disk zavorami, zaviranje je pnevmatsko, vzmetenje pa zračno z velikimi in lepo vidnimi zračnimi blazinami, ki zagotaljajo precej miren in tih tek vlaka. Originalno so bili Kanarčki narejeni po vzoru vagonov tipa "Silberling" z ročnimi vstopno-izstopnimi vrati, katera so se zapirala avtomatsko s pomočjo električnega impulza. Kasneje, okrog leta 2004, so vrata na vseh garniturah zamenjali z novimi, elektronsko upravljanimi drsnimi vrati znamke IFE z odpiranjem na gumb. V sprego se lahko spnejo 4 garniture, spenjanje poteka s pomočjo avtomatske spenjače tipa Scharfenberg.

Vidne razlike med garniturama v sliki in besedi.

1. Že ob pogledu na sliki obeh garnitur v zgornjem razdelku postane jasno, da se Fiat in Kanarček razlikujeta po številu vstopno-izstopnih vrat na vagon.
Fiat ima na enem vagonu le po ena vrata na vsaki strani. 

Kanarček ima dvoje vrat na vsaki strani. 

2. Ostanimo pri vratih. Fiatova so zračno upravljana, odpirajo se navzven na ročajih, odpira in zapira jih strojevodja. Zaradi prilagoditve na standardne 55 cm visoke perone so spodnji del originalnih vrat odrezali in dodali značilne lopute, ki se avtomatsko odpirajo in zapirajo.

Kanarček ima električna drsna vrata IFE z odpiranjem na gumb.

3. Oglejmo si strehi obeh motornih vagonov (713 in 813). Fiat ima velike izpušne lonce, po predelavi v "Mišo" pa tudi klimatsko napravo nad vsakim potniškim oddelkom. Kanarček ima samo majhne zakrivljene izpuhe.

4. Čelo vlaka: Fiat ima klasično spenjačo, klasične odbojnike, rdeči sklepni luči sta zamaknjeni nekoliko navznoter v primerjavi s čelnima.

Kanarček ima avtomatsko Scharfenberg spenjačo, tako čelne kot sklepne luči so montirane na posebni "konzoli" in stojijo vertikalno ena nad drugo. 

5. Fiat ima strojevodjo na levi strani, zato so vstopna vrata kabine na desni. Prtljažni prostor v motornem vagonu (813) ima ožja enokrilna vrata.

Kanarček ima strojevodjo na desni strani, zato so vstopna vrata kabine na levi. Prtljažni prostor v motornem vagonu (713) ima široka dvokrilna vrata.

6. Podstavni vozički - lepo so vidne zračne blazine pri Kanarčku.

Zaključek

Brata, ki nista brata, torej. Pod navidez podobno karoserijo se skrivata dve povsem različni dizelski motorni garnituri s povsem različno tehniko. Upam, da bo ta kratki vodnik končno opravil s težavami pri ločevanju obeh garnitur za ta čas, dokler obe še vozita po naših tirih. Obe sta namreč že postavljeni v vrsto za odstrel, a kot pravi pregovor, na smrt obsojeni živijo dolgo!