Ja, letošnja EMA, slovenski izbor za evrovizijsko predstavnico, se je zgodila. In znova dvignila veliko prahu. Po dolgem času, bi lahko rekli. Zadnja leta je bila EMA bolj tako tako, smešen sistem kjer je praktično 90% dela opravila žirija in poslala v superfinale dve skladbi. Nihče ni razumel zakaj so bile ostale sploh potrebne.
No, letos je bila stvar drugačna. Žirija in gledalci so imeli (=naj bi imeli) enako moč odločanja. Tako v obeh polfinalih kot v finalu. A glej ga zlomka, ljudje vse manj razumejo demokracijo. Po vseh pravilih je zmagal Omar Naber (1. v glasovanju žirije, 2. v televotingu) pred trenutnima najstniškima idoloma, duetom BQL (1. v televotingu, 4. v glasovanju žirije). A očitno je sedaj popularno, da se vsako demokratično odločitev izbija s "peticijami", Saj razumem, oboževalke BQL čutijo strašno bolečino ob porazu njihovih idolov. Ampak dajmo no... Take peticije bi bilo v zgodovini na EMI po tej logiki pripraviti že vsaj 4x! Prav tako se iščejo druge torije zarote. Pustimo jih na miru in si raje poglejmo stvari od blizu.
Ravno ob pisanju teh vrstic so bili objavljeni rezultati telefonskega glasovanja. Hmm, BQL sta res zmagala z ogromno prednostjo, a glasovi so se pretvorili v točke. Pošteno? Naj odgovori vsak pri sebi. Sam kot matematik vidim pomanjkljivosti glasovalnega sistema. A glej ga zlomka, ugotovil sem, da je sistem pravzaprav privilegiral gledalce! Prvim šestim so se prištele točke po televotingu: 12, 24, 36, 48, 60, 72. Koliko je 72? Seveda, 6 x 12. Zmagovalec televotinga je tako dobil točk, kolikor bi jih dobil, če bi zmagal pri vseh šestih žirijah! Koliko je verjetno, da bo nekdo pobral v ločenem glasovanju 6 dvanajstic? Bore malo. Omar je pobral "le" štiri. Ne vem, kdo je izumil ta sistem, preveč posrečen pa mi res ne deluje. Ampak bodimo realni, če bi namesto šestih žirij bila samo ena, se ne bi kaj drugače končalo. Še vedno bode v oči pretvorba števila glasov po televotingu v točke. Morda bi se morali glasovi po televotingu pretvoriti v odstotke (1-100) in prišteti točkam žirije? V tem primeru bi bilo verjetno še najbolj pošteno. Vredno je razmisliti...
Najbolj žgoča debata pa je seveda ta, ali smo sploh poslali pravo pesem. Tujina je namreč takoj zagrabila za svojo favoritinjo, mi smo jih "razočarali". A poglejmo si stvari po vrsti. Pesmi bom komentiral po vrstnem redu nastopov v polfinalih. Pred tem pa še nekaj besed o sami prireditvi: zelo mi je žal, ampak bil sem razočaran. Brez repa in glave, obupne voditeljice in zraven še Mario. Ampak pustimo to...
1. KiNG FOO - Wild Ride
Trenutno zelo popularna skupina, katere hiti se veliko vrtijo po slovenskih radijih. Predstavili so se nam s povprečno poprock skladbo. Nič posebnega, bolj kot ne dretje, in niti slučajno to, kar trenutno poslušamo na radiu ali s čimer so lani dobili Slovensko popevko. Zanimivo je, da so bili tako v polfinalu kot v finalu čisto zadnji v glasovanju, v finale jih je seveda poslala žirija.
2. Nika Zorjan - Fse
Hmm, prekmurščina... Ne vem, kaj naj rečem. Pesem je sicer dobra, melodija in ritem gresta v uho, a najbrž bi vendarle lepše zvenela v knjižni slovenščini. Le da potem ne bi več tako izstopala, kajne? Tudi z boljšim odrskim nastopom bi verjetno iztržila še kaj več, kot je. No, zame je bila med najboljšimi štirimi...
3. TOSCA BEAT - Free World
Razočaranje. Po 30-sekundnem izseku so bili moji favoriti, sploh zaradi temačne glasbe in opernih glasov. Kaj več pa pesem, žal, ne ponudi. Čudne spremembe ritma, nepovezanost, kričanje v megafon in ponavljanje ene in iste teme. Utrujajoče. Človek dobi občutek, da je napisana za kakšne proteste, ne pa za Evrosong. Žal, potencial je bil velik, a se je razblinil. Čeprav je bila pesem v televotingu tretja, je žirija po mojem mnenju naredila pravilno, da je ni poslala v finale.
4. Lea Sirk - Freedom
Še ena pesem, ki se mi je vlekla kot lačno leto. Zapomnil pa si od nje nisem ničesar. Razen nastopa, ki je spominjal na lansko predstavnico Srbije. Niti refrena ne znam ponoviti. Komad je razvlečen, pevka hoče vokalno izstopati, a to bolj izpade kot dretje. Pravično ostala brez finala.
5. Sell out - Ni panike
Ali bi kdo verjel, da so jih izbrali gledalci in so bili drugi v polfinalu? Ne pred polfinalom in tudi ne po razglasitvi rezultatov. Pred EMO so veljali za nekakšne outsiderje. A realno, niso bili slabi. Predvsem pesem ne deluje umetno kot pri marsikom drugem. Sell out so nastopili takšni, kot so. Zabavljači. Svoje pa naredi tudi pozitivno sporočilo pesmi. Za zmago seveda to ni bilo dovolj, a uvrstitev v finale je bila zaslužena. Vsaj po mojem mnenju.
6. Zala - Lalalatino
Nič od niča. Pesem stavi le na refren, ki si ga sicer hitro zapomniš, a je nadležen. Nekako tako kot pri Lauri Tesoro (lanska Belgija). A njo je rešil nastop, tu pa je najbrž bolje, da o njem sploh ne razpravljamo. Pa še nekaj neumnosti v pesmi... Vse skupaj je enostavno neposlušljivo oz. neprebavljivo.
7. Alya - Halo
Tisti, ki me poznajo, dobro vedo, da Alye ne prebavljam najbolje. Še toliko bolj po nezasluženi zmagi na MMS 2016. Tudi Halo je pesem v njenem stilu, ki me tako zelo živcira. Mislim, da sem to skladbo slišal že vsaj stokrat, v različnih njenih izvedbah. Nič drugačna kot vse ostalo pri Alyi.
8. Omar Naber - On My Way
Pa smo prišli do nje, za mnoge sporne zmagovalne pesmi EME 2017. Všečna? Meni ja. Zelo evrovizijska, če smemo tako reči. Ja, je balada. Ja, veliko podobnih smo že slišali. A vseeno ima nekaj, kar pritegne. V prvi vrsti je to besedilo. Za razliko od večine drugih ima vsebino, izpoved, čustva. In Omar jih predstavi odlično. Tudi tako, da človeku privabi solze v oči ob poslušanju. Pesem se lepo stopnjuje od začetka do konca, vokalni nastop je prepričljiv, odličen. In v prvi vrsti je poudarek na njem, ne na zvijanju po odru. No, za Evrosong, bo potrebno dodelati tudi sceno, to vsekakor. A prepričan sem, da nam finale ne zbeži, če bo le na odru vse potekalo perfektno.
9. Clemens - Tok ti sede
Z eno besedo ZOPRNO! Sploh ne vem, kaj naj bi ta komad predstavljal. Kup polomljene ljubljanščine, z neko "easy" melodijo, na hitro skupaj zmetanim besedilom, in to naj bi bilo to. Neposlušljivo, podobno kot Zala. S tem da je vsaj nastop normalen. Zasluženo zadnje mesto!
10. Raiven - Zažarim
Ne in ne in ne. Že od lani je ne prebavljam. Pustimo pri strani to, da je na odru delovala kot čarovnica. Že drugič zapored je pesem delovala težko, neposlušljivo, nepovezano. Povrhu je letos bila skoraj kopija Aminate (Latvija 2015). Tak stil mi je enostavno neprijeten. Kup kričanja, čudne glasbene spremljave, in to naj bi bila "moderna" popevka? Ne hvala. Ne gre v uho.
11. Kataya & Duncan Kamakana - Are You There?
No, tole je pa že vredno poslušanja. Lepa balada, lep duet. Na odru sta se ujela odlično in na trenutke ju je bilo res lepo poslušati. A pesmi nekaj manjka. Morda izrazitejši refren, morda zaključek, ki nekako "pade iz neba". Lahko bi bilo boljše. A splošen vtis je dober.
12. BQL - Heart Of Gold
Oh ja, pa začnimo z romanom...
Ja, vse je res. Pesem gre hitro v uho, je posebna, nalezljiva. Oba brata se na odru izjemno ujameta. Ampak ali je prava za Evrosong? Ne bom skrival, tudi meni je všeč. Takoj sem si jo začel žvižgati. Tako BQL kot Omar so mi bili pred finalom enakovredni favoriti. Medtem ko Omar stavi na vsebino in vokal, sta BQL stavila na nalezljivost in popularen ritem. Tudi v očeh tujih oboževalcev Evrosonga sta bila favorita, in tudi njuna zmaga bi bila zaslužena. Ampak bilo je pač, kar je bilo. Pozabimo to in pojdimo naprej, brez najstniške histerije, peticij in podobnih bedarij. Ali bi res imela večje možnosti na Evrosongu kot Omar? Hmm, to je zelo dvomljivo. Kolikokrat so že "favoriti" ostajali v polfinalu... O všečnosti Evropi pravzaprav do samega Evrosonga ne gre razpravljati.
13. Ina Shai - Colour Me
Zame največja poraženka letošnje EME. Zaslužila si je finale. Pesem je krasna, mirna balada, čeprav morda nekoliko (pre)počasna. Poslušalca kar zaziba v spanje. A Martinin glas človeka začara. Prav res jo je bilo škoda.
14. United Pandaz & Arsello feat. Alex Volasko - Heart to Heart
Posnetka te pesmi sploh ni na Youtubu. Ampak nič ne de. Tako ali tako ni bilo kaj veliko slišati, zgolj elektronsko nabivanje in ponavljanje refrena. In kaj počnejo skakajoče pande na odru? Prosim lepo, maškare so enkrat letno...
15. Tim Kores - Open Fire
Hmm, vas na koga spominja? Ja, seveda je šel po stopinjah Sergeja Lazareva. Ampak brez skrbi, pesem ni niti senca lanske moralne zmagovalke. Tim vse stavi na posebne efekte z ognjem. Hjaa, na evrovizijskem odru bi lepo izgledalo, kaj pa pesem? Smo jo pozabili? Saj ni slaba, ampak več od klasične popevke ne slišimo. Ni niti neke posebne vsebine. Očitno ne dovolj za zmago.
16. Nuška Drašček - Flower in the Snow
Najprej tistim, ki zagovarjate teorijo plagiata. Kje vidite oz. slišite tu podobnost s Skyfall? Ena največjih kozlarij, ki sem jih kadarkoli slišal. Osebno mi je dooooosti lepša. Čeprav mi je na trenutke moteča. Predvsem refren je nekako posiljen; brez nekega stopnjevanja, napovedi, kar "udari" iz prej baladnega ritma. Poleg tega mi Nuškin vokal nekako ni všeč, čeprav je to bolj moje osebno mnenje. Nuška zna narediti dobro pesem, in tudi ta je med njenimi najboljšimi, a čisto za vrh tokrat ni bila.
