Vem, da dolgo nisem bil aktiven na blogu. Ampak današnji dogodki, si zaslužijo ne eno, ampak deset objav...
14.2.2018. Kaj vse se da stlačiti v ta datum? Hjaa, valentinovo. Pustimo to temo raje pri miru -_- . Slučajno smešen dogodek, da valentinovo sovpada s pepelnico - strogim postom. Ubogi verni krščanski zaljubljenci, kako gre to skupaj? Nobenih čokoladic v obliki srčkov, huda preizkušnja.
Še kaj? Ah jaaa, v daljni Južni Koreji potekajo olimpijske igre. In ravno na ta datum se začne hokejski turnir, na katerem že drugič zapored sodelujejo naši "Risi". Kaj je danes na sporedu? Tekma proti ZDA. Ufffff... je že res, da na turnirju ni NHL igralcev, ampak vseeno. Tenko bomo piskali proti ameriški reprezentanci...
Vsaj tako je šlo nekako razmišljanje pred tekmo. Redki, res redki so verjeli v kaj več kot morda znosen poraz, vsi smo upali le, da ne bomo totalno streskani od ZDA in da bomo pokazali kolikor toliko solidno igro, poraz z max. 2 goloma razlike. Čeprav je bila na sporedu tekma proti realno tretji ekipi ZDA, je bila tudi ta sestavljena izredno močno. V tokratni reprezentanci je zbrana vsa smetana Američanov, ki igrajo v Evropi, za povrh pa nekaj igralcev iz ameriške AHL ter univerzitetnih lig. Še kdo v dvomih? Razmerje odigranih tekem igralcev obeh reprezentanc v NHL: ZDA 3000+ vs Slovenija 46 (Jan Muršak). Favoriti na papirju so jasni.
In tekma se začne. 13.10 po našem času, 21.10 po korejskem. "Dajmo fantje!!" sem verjel v to, kar sem zakričal ob prvem sodniškem metu? Ne vem. Vem samo to, da smo zaigrali zelo dobro, imeli 100% priložnost v prvi tretjini in 18 minut smo zdržali brez prejetega gola. Lahko bi bila to že napoved dobre tekme, ali pač? Ne, počakajmo še malo. Američani so igrali strašno hitro, napadalno, Risi pa so se krčevito branili, a imeli tudi svoje priložnosti. 2:0 za ZDA po drugi tretjini, nekako pričakovano. Škoda, ker nismo izkoristili svojih priložnosti, smo rekli.
In potem tretja tretjina. Naši so že takoj opazno pritisnili na plin in rezultat je prišel v 46. minuti, krasen strel Blaža Gregorca in zadetek za 2:1. Kasneje se je izkazalo, da se je pred vrati zadnji dotaknil paka Jan Urbas, ampak to ni važno. Bolj je bilo važno to, da smo se po golu razleteli, pričeli pritiskati in iskati izenačenje. Sledil je odlično odigran powerplay, 2 minuti smo uspešno stiskali ZDA pred golom. Brez zadetka. Tekma se je približevala koncu, vse bolj se je zdel verjeten minimalen poraz, kar bi nas sicer tudi zadovoljilo... A ne vseh. Še posebej pa ne naših hokejistov!
To, kar je sledilo, se bere in sliši kot pravljica...
Manj kot 2 minuti do konca. Naš selektor Kari Savolainen vzame minuto odmora in potegne odličnega vratarja Gašperja Krošlja iz gola. Igra 6:5 s praznim golom, "all-in" bi rekli pri pokru. Se bo to obneslo proti divjim Američanom?
Dobljen sodniški met. Naj se igra do bridkega konca...
In potem. 1:37 je bilo še na uri, do konca. Strel Gregorca, pak se odbije, JAN MURŠAK GOL!!!! IZENAČENJE!!!!
Vrag je vzel šalo. Cela Slovenija v šoku, izenačeno igramo proti ZDA! Točka se nam je obetala. Še mirno pripeljati tekmo do konca - v redu je. Uspelo.
Že v tistem trenutku je bil to uspeh vseh uspehov. Pobrali smo točko Američanom! Pred tekmo bi 95% navijačev takoj podpisalo tak rezultat, ne glede na to kaj se zgodi v podaljšku. Čudež je zagotovljen. Norimo od veselja, ne moremo verjeti.
Samo nekaterim to ni dovolj...
Hokejistom!
Ris je zver, ris mora trgati. Do konca!
Podaljšek. Igra 3:3, ogromno prostora na ledu. Američani drsalno močnejši...
Savolainen "z velikimi jajci" pošlje na led trojico napadalcev, brez branilca! Na ledu so Rok Tičar, Jan Urbas in kapetan Jan Muršak.
Prvi napad obranimo, gremo v kontro, 2:1, ne uspe v prvo. Napad se nadaljuje. Urbas -> Tičar - poskus podaje - ne gre - druga podaja -> Muršak -> ..................
................-> GOOOOOOOOOOOOOOOOOLLLLLLLLLLLLL!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
38. sekunda podaljška, 15.18 na uri, 23.18 po korejskem času...
PREMAGALI SMO ZDA!!!!!!!!!!!!!!
Zgodovinska zmaga naših hokejistov!!
Čudež na ledu 2 - tisti "originalni" je iz leta 1980... kateri je večji, presodite sami.
Še sedaj, ko pišem te vrstice, nisem popolnoma prišel k sebi. Verjetno sem vrgel cel študentski dom v zrak, ko sem tako vreščal ob zadnjih dveh zadetkih. To, kar smo naredili, je milo rečeno noro. Premagali smo na papirju za 2 razreda boljšo reprezentanco. Borba, ki se ji navijači lahko samo klanjamo, borba za našo zastavo, naš grb. Fantje, od sebe ste dali 110% vsak trenutek tega dvoboja, to se je videlo. Za nas ste junaki. Samo tako naprej. Ne glede na to, kar se bo dogajalo v nadaljevanju olimpijskega turnirja, pričakovanja so tako ali tako že presežena. Noro. Realno komaj čakam naslednje tekme, ne glede kaj se bo zgodilo. Če bo igra in borba taka, kot je bila danes, bo to še zelo zanimivo!
