Največja prevara vseh časov! Doslej že več kot polovica sveta žrtev prevare!!!

Na ulici stoji prodajalec časopisov in vpije:
"Največja prevara stoletja! Doslej že tristo petnajst žrtev prevare!"
Možakar kupi časopis, ga prelista in reče prodajalcu:
"V časopisu nič ne piše o tem."
Prodajalec ne odgovori, temveč vpije naprej:
"Največja prevara stoletja! Doslej že tristo šestnajst žrtev prevare!!!"

Zabaven vic, verjetno večini ljudi dobro poznan. Tako lahko je obrniti človeka okrog prsta, če mu le prodamo zadosti senzacionalno zgodbo, pa čeprav izmišljeno. Tako je tudi v tej zgodbi, v časopisu naj bi bilo nekaj o prevari - prevara pa je to, da je človek časopis sploh kupil, in sam padel v past.

Kolikokrat pa mi pademo v takšno past?
Nekateri ljudje so zelo naivni in nasedejo na vsak, še najmanjši hec. Tudi sam imam prijatelje, ki se jih da tako zelo enostavno prinesti okrog, da človek komaj verjame. Drugi ekstrem pa so ljudje, ki so tako zelo previdni in dvomljivi, da dejansko ne verjamejo ničemur. Gredo celo tako zelo daleč, da dvomijo celo v uradno matematiko in fiziko. Ali se taki lahko ujamejo v past? Odgovor je: da!

Obstaja namreč past, v katero se lahko ujame praktično vsak, ki živi v današnjem času v tem koncu sveta. Prevara, ki je tako globoko zasnovana, tako zakoreninjena v nas preko kulture in sodobnih medijev, da redkokdo sploh dojame, da je pravzaprav žrtev prevare. Izogniti se njej je prava umetnost, saj si v tem primeru skorajda izmeček družbe, ki ji je ta stvar "povsem normalna". Gre za res največjo prevaro v zgodovini, s katero se je na enostaven način doseglo, da ljudje razmišljajo o popolnoma nepomembnih stvareh namesto o realnih problemih sveta in družbe. Največja prevara vseh časov je - ljubezen!

Zveni noro? A je vendarle res.

Kako bi lahko bila neka tako običajna stvar prevara? Pravzaprav zelo enostavno, le pomisliti je treba. Ali drži da je prevara nekaj, kar nam je predstavljeno na drugačen način kot je v resnici? Drži. Ali to drži za ljubezen? Naj pomisli vsak pri sebi. Prav zagotovo drži. Mediji nam jo vedno prikazujejo kot nekaj lepega, s pomočjo raznih romantičnih filmov. V medijih gostujejo ugledni ljudje, psihologi itd., ki z veseljem okrcajo vse, ki skušajo na ljubezen gledati z drugega zornega kota, ter jih označijo za "psihične bolnike". Ljubezen se indoktrinira v otroke in mladino od najzgodnejših let, preko šol in vrtcev, pesmi (nekaj o tem sem že napisal), medijev, popularne glasbe. Tako je mladina popolnoma zmešana in ne razmišlja o ničemer drugem kot o "ljubezni".

Kaj pa realnost? Ko človek enkrat pade v to, hitro opazi, da je predstava o ljubezni popolnoma zlagana. Dejansko je to samo trik, s katerim človek postane obseden z nekom. Dejansko stanje ga hitro razočara. A tudi o tem sem že pisal; ko je človek razočaran nad ljubeznijo, nikoli ne bo priznal, da je v bistvu zgrešil. Da je žrtev prevare. Ker bo v primeru, da bo svoje spoznanje prikazal in se odrekel prevari, hitro spoznan kot "izmeček družbe", saj ne sprejema nečesa "normalnega". Raje bo vztrajal v trpljenju.

Odveč je pripomniti tudi to, da je z ljudmi lažje manipulirati, ko živijo v neki iluziji. Ko se ukvarjajo s stvarjo, ki je sploh ni. Najbrž je tudi to namen tega izuma, te prevare, ki jo pod imenom ljubezen zahodna civilizacija izvaža po svetu. Ljudje se pač ne zavedajo realnih problemov sveta, saj jim je bolj pomembna "ljubezen". In prevara doseže svoj namen. Največja prevara vseh časov, pred katero skoraj nihče ni varen...

Ma genjat...ne, genjat pej ne znam!

"dočjr mam še kej u rokah, jst...igram!"

Ampak kaj imaš sploh v rokah?
Idejo za današnji zapis sem dobil pred nekaj dnevi, ob pogovoru s prijateljico prek Facebooka. Namreč, zastrigel sem z ušesi ob naslednji izjavi:

"Če mi gre kaj na živce, mi gre to, da te nek tip gleda in vse to in ti daje lažno upanje. Na koncu ga pa boli (vemo kaj) za vse!"

Po tem sporočilu se je hitro ugriznila v jezik, ko sem jo vprašal, zakaj sploh vztraja. Ni hotela namreč priznati, da je nesrečna zaradi tega. Raje ostaja ujeta v lažno upanje. Kot tako rekoč večina ljudi...

Ali ni takšno početje neumno?

Seveda človek, ki izreče tak stavek, ne more biti srečen. Daleč od tega. Če si obseden z nekom, ki ti tega ne vrača (zakaj pa bi ti?) in ga očitno ne briga zate, je to boleče. Še toliko bolj boleče, če res daje lažno upanje, da nekaj bo. Zakaj bi človek torej še upal? Dejansko zaradi lastne želje ali zaradi vpliva ljudi okrog sebe?

Rešitev je hitra in preprosta: odločiti se za samsko življenje. Ko enkrat ta odločitev pade, zgornjega stavka zagotovo človek ne ponovi več. Ker ga ne briga. Ampak zakaj je pot do te odločitve tako dolga, zakaj se ljudje ne odločimo za to? Odgovor je najbrž treba poiskati v samem ustroju naše družbe, samih temeljih. Naša (zahodna) kultura namreč izhaja iz krščanstva. Oziroma bolj natančno: iz dolgoletne tiranije rimskokatoliške cerkve (RKC), ki je včasih bila tudi posvetni oblastnik. Ta tiranija še vedno traja, le da na drugačen, bolj prikrit način. Zakaj družba tako težko sprejema drugačnost? Zato, ker jo težko (oz. je ne) sprejema RKC. V to drugačnost spada tudi želja po samskem življenju. RKC namreč neposvečenega samskega življenja sploh ne priznava! Če si to odkrito želiš in si aktiven v cerkvi, boš imel - po lastnih izkušnjah - probleme z duhovniki.

Ker je torej samskost nesprejemljiva za RKC, je nesprejemljiva tudi za družbo. Če nekomu rečeš, da si želiš biti in živeti sam, te bo debelo gledal, "šlatu za čelo" in se zgražal. Brez da bi sam za trenutek pomislil, kaj mu govoriš. Zakaj? Ker je sam - spet zaradi vplivov okolja - trdno prepričan, da drugače ni in ne more biti. Da enostavno moraš se poročiti, si ustvariti družino. Ko ga vprašaš, zakaj se mu tako zdi, pa ne zna argumentirati. Največ, do česar pride, je: "ja boš celo življenje sam" so what? Ali ni to tvoja želja? Ali pa "ja ker pač tako je, ker smo ljudje ustvarjeni za v dvoje". Vsi? Nespoštovanje drugačnosti a-la RKC.

Preveč za razmišljati, kajne? Ali pretežko upreti se družbi? V zgornji situaciji skoraj vsak podleže. Podleže neargumentiranemu napadu "pravovernega" človeka. In vztraja naprej v bolečini. Čeprav je človek, ki sploh ni za v dvoje, čeprav je človek, ki si tega sploh ne želi, ki tako ali tako nima možnosti za življenje v dvoje. Ali pa mu enostavno gre na živce - kot osebi ki je izrekla tisto zgornjo stvar. Ki je nesrečna, ker iz gledanja ne more izvleči več kot "lažno upanje". Ampak kljub vsemu vztraja v tem. In upa. In še vedno upa. Prazno. Upreti se pa ne zna, prenehati z lažnim upanjem ne zna, ne zna se osvoboditi. In smo spet pri Mlakarju "preklinjam, jwčem anu stwčem... ma genjat - ne, genjat pej ne znam...". 

Evrosong 2005-2016 - Top 3 vsako leto

Od letošnjega (spornega) Evrosonga je minilo že kar nekaj časa, naslednji pa je še v povojih. Pravi čas, da se lotim nekaterih svojih "obračunov" za evrovizijsko preteklost. Lestvice, ki jih večinoma objavljajo na Youtube, a sam nisem ravno vešč obdelovanja in izdelave video posnetkov, zato raje uporabljam svoj blog...
Evrosong spremljam od leta 2002, a pisalo se je leto 2005 in jubilejni 50. Evrosong, ko sem si prvič kupil CD. To je postala moja obveznost že vsako leto in zato časovni razpon, ki sem si ga izbral za svoje "top lestvice", ni izbran naključno. Prva lestvica obravnava najboljšo trojico vsako leto. Pa poglejmo...

Eurovision Song Contest 2005 - Kijev, Ukrajina

3. Vanilla Ninja - Cool Vibes (Švica)

Dekliški rock band. Zakaj pa ne, bi rekli. Hecno je, da so Švicarji najeli estonski band, a to ni ne prvič ne zadnjič pri njih. Pesem je na odru zažgala z močnim ritmom in odličnim vokalom ter dosegla dobro uvrstitev. Še sedaj si jo rad zapojem... "why don't you kill me!"

2. No Name - Zauvijek moja (Srbija in Črna gora)

Drugi in zadnji nastop te države na Evrosongu. Leta 2005 so bili na ESC popularni etno ritmi, kar je s svojo zmago leto prej sprožila Ukrajinka Ruslana. Črnogorska skupina No Name je sledila temu trendu in sestavila vrhunski komad za Evrosong. Energičen, s pravim balkanskim zvokom, malo moti le ponavljajoče se besedilo, ki pa je res lepo. Škoda, da je naslednje leto prišlo do kaosa na nacionalnem izboru v Beogradu, saj so imeli No Name pripravljeno še lepšo skladbo...

1. Boris Novković - Vukovi umiru sami (Hrvaška)

Še ena skladba v izrazito etno stilu, še boljša od prejšnje. Kolikokrat sem si tisto leto zapel to skladbo, raje ne povem. In ostala je moja prva favoritinja do današnjih dni. In še vedno mi je aktualna in še vedno si jo rad prepevam. Ker je enostavno najboljša. Tudi sedaj, ko jo bolje razumem. In vem, da bom tudi sam ta volk, ki bo umrl sam.

Eurovision Song Contest 2006 - Atene, Grčija

3. Elena Risteska - Ninanajna (Makedonija)

Takrat, leta 2006, je bila moja prva favoritinja. Vsaj pred izborom. Kako se okusi spreminjajo - ali pa tudi ne. Še vedno spada v "top 3". Pesem je lepa kombinacija balkanskih zvokov in sodobnih "MTV" hitov, gre hitro v uho in nič čudnega ni, da se je pri meni takrat tako "prijela".

2. Hari Mata Hari - Lejla (Bosna in Hercegovina)

Sem že povedal, da so mi všeč balkanske pesmi? Balade? Očitno še ne dovolj. In očitno nisem (bil) edini. Kajti Bosna se je uvrsiila na 3. mesto na izboru, Hari Mata Hari je prepričal Evropo. Pravzaprav z vsem: glasbo, vokalom, nastopom, ozadjem. Še posebej to zadnje, noč s tisočimi zvezdami. Nad pesmijo sem bil tako navdušen, da sem jo še prevedel v slovenščino. Seveda je Lejla postala nekaj drugega...

1. Ich Troje - Follow My Heart (Poljska)

Poljaki so poslali nenavadno glasbeno kombinacijo, razkošna oblačila, vse skupaj začinili z lepim sporočilom v kar 4 jezikih, domiselnim odrskim nastopom in izrazito glasbeno spremljavo. Prepričljivo? Zame vseakor ja, čeprav mi je šele po izboru skladba postala zares všeč in si jo še danes zelo rad vrtim. Za Evropo pa očitno ne, saj so ostali pred vrati finala. Na 11. mestu v polfinalu! Smola pa taka, tudi najboljšim se dogaja...

Eurovision Song Contest 2007 - Helsinki, Finska

3. Alenka Gotar - Cvet z juga (Slovenija)

Verjetno je to edini primer, da je bila naša predstavnica med mojimi tremi najljubšimi. A takrat zasluženo. Že sicer vrhunska kombinacija (etno)popa in opernega vokala ter nepozabni nastop, kjer se je menda prvič (?) zgodila operna glasba na Evrosongu (bravo Slovenija, vsaj enkrat smo prispevali nekaj dobrega...), sta nam tudi prvič prinesla finale. Pesem je bila tudi sicer pravi radijski hit. Odveč povedati, da je še vedno na moji "play-listi", kaj več pa raje skrijem...

2. Koldun - Work Your Magic (Belorusija)

Je sploh treba kaj povedati? Vrhunska pesem, energična in nekako čarobna, izjemno močan vokal in, seveda, do potankosti izpiljen odrski nastop. Če bi iskal najboljši nastop v živo v vseh teh letih, bi izbral ravno Kolduna. Izjemna koreografija, natančen vokal in celotna "predstava" na odru, vse to je prineslo najboljšo uvrstitev Belorusije v zgodovini. Zasluženo!

1. Karolina - Mojot svet (Makedonija)

In Balkan spet zmaguje! Tudi v tem primeru gre za favoritinjo "od začetka", torej sem že takrat navijal zanjo in bi sedaj spet. Ker je prepričljiva, v vseh pogledih. Predvsem je spet dobra kombinacija etno glasbe in popevke, dokaz da se je ta trend vlekel še precej po letu 2004. Poleg tega pesem gradi še na besedilu, ki opeva glasbo kot "svet brez meja in religij". Lepo, kajne? Zaslužila bi si višjo uvrstitev...


Eurovision Song Contest 2008 - Beograd, Srbija

3. Dima Bilan - Believe (Rusija)

Tudi zmagovalne skladbe niso vedno tudi med mojimi najljubšimi. Pravzaprav redko. Tudi v tem primeru mi ni bila takoj všeč. Šele čez čas, ko sem jo zares razumel in se poglobil v njo, mi je postala ena najljubših evrovizijskih zmagovalk vseh časov. Predvsem zaradi sporočila. Če bi vsaj vsi tako razmišljali, da zmoremo vse. Saj zveni nekoliko egoistično besedilo, a če človek ne verjame vase, ne zmore v življenju ničesar. Pesem pa me še spominja na nekaj lepega...

2. Elnur & Samir - Day After Day (Azerbajdžan)

Z eno besedo - groteskno. Ampak Azerbajdžanci so zadeli že s svojim prvim nastopom na Evrosongu. Skladba je posebna, udarna, a ne zoprna; nekakšna rock opera, kjer še posebej izstopata oba pevca z vokalnimi sposobnostmi. Svoje pa je dodal še nastop "angela in hudiča". Za nekatere sporen, drugi smo v njem uživali. In Azerbajdžan še vedno ni uspel poslati boljše skladbe, ne glede na to da je enkrat že (nezasluženo) zmagal.

1. Charlotte Perrelli - Hero (Švedska)

Povezano z isto stvarjo kot Rusija, tudi ta skladba nosi v sebi spomin. Hkrati pa še boljša in udarnejša od ruske, čeprav manj sporočilna. Eden mnogih dokazov, da je tudi navadna popevka lahko odlična, če je le dovolj dodelana. Čeprav to leto ni bila med najbolj priljubljenimi; skoraj bi ji spodletela uvrstitev v finale, kar je za nekdanjo evrovizijsko zmagovalko res nenavadno, sploh s tako dobro skladbo.


Eurovision Song Contest 2009 - Moskva, Rusija

3. Christina Metaxa - Firefly (Ciper)

Pravzaprav ne vem kaj je tu lepše, pevka ali pesem. Pravzaprav oboje. Mirna in prisrčna skladba, s pomenljivim besedilom, je vsaj zame izstopala od vseh ostalih. Christina pa je bila prava lepotička. Še v beli obleki, kot kresnica, o kateri je prepevala. Če bi izbiral najlepšo pevko, ki je kadarkoli nastopila na Evrosongu, bi imela Christina velike možnosti za zmago...

2. Brinck - Believe Again (Danska)

Ughh, ta pesem je sporna. Ja, izbral sem jo, ker imam očitno rad moške solo izvajalce, z nekoliko bolj poprock ritmi. Ker je take skladbe lahko prepevati. In pesem je izstopajoča, ker je preprosta, nič cirkusantska (ja, leta 2009 je evrovizijski cirkus dosegel višek) in izpovedna, globoka. Ampak Brinck, zakaj se trudiš verjeti v nekaj, česar ni? Prenehaj jokati in živi naprej tako, da se slaba izkušnja ne bo ponovila!

1. Regina - Bistra voda (Bosna in Hercegovina)

Ne, to ni naša pevka Regina. Je bosanska poprock skupina iz Sarajeva, ki je za Evrosong pripravila odlično zmes popa, rocka in etno ritmov. Vse skupaj so predstavniki Bosne nadgradili še z odličnim in prepričljivim odrskim nastopom. Odlično. Zame edina prava zmagovalka tega leta, čeprav so Norvežani postavili rekord v točkah...

Eurovision Song Contest 2010 - Oslo, Norveška

3. Filipa Azevedo - Ha Dias Assim (Portugalska)

Portugalska, ki se je obe prejšnji leti uvrstila v finale, je v Oslo poslala mojstrovino. Z odlično balado, ki govori o težkih dnevih v življenju (ki jih poznamo vsi), in perfektnim vokalnim nastopom so zlahka ponovili uspeh prejšnjih dveh let. Kar pa je še bolj pohvalno, je to, da so ohranili petje v domačem jeziku. Portugalska je pravzaprav država, ki na ESC zelo redko uporabi angleščino...

2. Marcin Mrozinski - Legenda (Poljska)

Ok, nastop je bil malo čuden. Še bolj realno: uničil je pesem in možnosti za finale. Ja, pesem je v bistvu zgodba o vitezu in nesojeni ljubezni, in to so hoteli prenesti na oder. A se jim ni najbolje posrečilo. No če pustimo nastop ob strani, je pesem odlična. Kot že rečeno, nekakšna zgodba, pravljica o vitezu in princesi, ki ga ni hotela. Če dodamo še Marcinov izjemen vokal, bi morala pesem konkurirati za top 10, a je ostala v polfinalu...

1. Eva Rivas - Apricot Stone (Armenija)

Etno vpliv je tudi 2010 še vedno deloval, vsaj pri meni. Zato mi je armenska pesem bila najljubša, in mi je tudi še vedno od vseh to leto. Marelična kost? Ja, tudi okrog tega se da spisati pesem, očitno. Pesem govori o navezanosti na domovino, na rodno grudo. Nekaj, kar se v tem času poskuša na silo zatreti... 

Eurovision Song Contest 2011 - Düsseldorf, Nemčija

3. Eric Saade - Popular (Švedska)

Brez dvoma prva favoritinja tega Evrosonga. In kar škoda je, da ni res zmagala. Čeprav gre zgolj za popevko, je le-ta energična in udarna, zaradi česar je že na daleč izstopala od ostalih. Švedi so pripravili še odličen odrski nastop in koreografijo. Nekoliko se je zataknilo le pri vokalni izvedbi, in morda je tudi to Erica stalo zmage. Ali pa tudi goljufanje Azerbajdžancev...

2. Alexey Vorobyov - Get You (Rusija)

Isti stil kot Švedi, a ruska pesem mi je osebno še bolj všeč. Mogoče zato, ker je manj zahtevna, ker jo je lažje prepevati, pa tudi besedilo mi je bolj všeč, ker je bolj "dirty". Poudarja telesno lepoto, strast in poželenje, kar je tudi glavno. Lahko bi rekel, da je manj izstopajoče včasih boljše, in zato je pri meni Alex dosegel višje mesto kot Eric.

1. Getter Jaani - Rockefeller Street (Estonija)

Moja favoritinja že od samega začetka. Simpatična pesmica, ki govori o nočnem dogajanju na Manhattnu in "grešnikih z ulice Rockefeller", gre hitro v uho. Skupaj z izvirnim in čarobnim odrskim nastopom, ki nazorno prikazuje vsebino pesmi, pa je bila zmagovalni material. A ker je kuhinja sestavni del Evrosonga, ji ni uspel veliki met.

Eurovision Song Contest 2012 - Baku, Azerbajdžan

3. Kaliopi - Crno e belo (Makedonija)

Uhh, 2012 je bila konkurenca huda. Tudi pri meni za tretje mesto. Izbira med tremi državami (Makedonija, Portugalska, Srbija) je na koncu padla na Makedonijo. Kaliopi je namreč na odru v Bakuju izvedla enega najboljših odrskih nastopov v zgodovini Evrosonga. Izjemne vokalne sposobnosti v živo, skupaj z znamenitim vreščanjem; pa izjemna osebnost na odru, kjer je bila kot kraljica, videlo se je njeno strast do nastopanja in petja ter do interpretacije svoje skladbe. Z nastopom je še okrepila sicer že tako odlično poprock skladbo, s katero bi se morala uvrstiti med prvih 5. Če ne bi bilo kuhinje...

2. Kurt Calleja - This Is The Night (Malta)

Odličen dance pop komad, odličen odrski nastop z izvirnim plesnim korakom in pirotehnični efekti, to je bil zaščitni znak Malte leta 2012. This is the night je bil, lahko bi rekli, pravi naslov, saj je pesem zablestela na odru in to je bila res "noč za Malto". Škoda le, ker niso dosegli višje uvrstitve, ki bi si jo zagotovo zaslužili. Pesem sem si vedno rad prepeval in tudi sedaj si jo...

1. Greta Salome & Jonsi - Never Forget (Islandija)

Nekje sem že napisal, da so redke pesmi, ki imajo to moč, da "ubijajo" od samega začetka, od prvega poslušanja. Never Forget je ena takih. Že ob prvem poslušanju mi je bilo jasno, da je to zame prva favoritinja. Ne le tega Evrosonga, ostaja namreč ena mojih najljubših evrovizijskih skladb vseh časov. Temačna, globoka in skrivnostna balada, s spremljavo violine in odličnim duetom. Odrski nastop je bil vrhunski, manjkalo ni res nič. Zame moralna zmagovalka tega leta. Žal je bila tisto leto neka druga pesem tako precenjena, da se ne da povedati, in seveda tudi zmagala...

Eurovision Song Contest 2013 - Malmö, Švedska

3. Alyona Lanskaya - Solayoh (Belorusija)

Kaj sledi slab mesec in pol po Evrosongu, vsako leto? Poletje! Ja, najlepši letni čas. In še lepše je, če se na Evrosongu pojavi pesem, ki si jo lahko nato vrtiš in prepevaš celo poletje. Pesem mora biti lahkotna, plesna in imeti nekako "morski" pridih. Solayoh je ena takih pesmi, ki izžareva poletje in o njem tudi govori. Simpatično, in ravno zato sem jo postavil med top 3. Nekako spominja na našo Sašo Lendero...

2. Emmelie de Forest - Only Teardrops (Danska)

Po dveh letih precenjenih, nezasluženih zmagovalk je 2013 končno le zmagala prava. Čarobna, lepa pesem, s spremljavo flavte in bobnov ter izjemno pevkino interpretacijo. Prijetno za oči in uho. Nič nenavadnega ni, da je bila prva favoritinja stavnic že dolgo pred izborom in da praktično ni imela resne konkurence na izboru samem. Vsaj enkrat, bi lahko rekli. Vsaj enkrat, da je zmagala najboljša.

1. Takasa - You And Me (Švica)

A meni najljubša skladba je prišla iz Švice. Skupina šestih glasbenikov, zelo različnih generacij (najstarejši je imel okrog 90 let!), ki so sestavili še eno ušesom prijetno skladbo, s pozitivnim in spodbudnim besedilom. Žal je nastopu nekaj manjkalo, in tako odlična skladba je (tudi po zaslugi kuhinje, najbrž) ostala v polfinalu.


Eurovision Song Contest 2014 - Copenhagen, Danska

3. Sanna Nielsen - Undo (Švedska)

Skladba, ki je bila tako rekoč ustvarjena za zmago. Res odlična, energična balada, ena najboljših kadarkoli slišanih na Evrosongu. Če bi bilo vse pošteno, bi Švedi že to leto pobrali zmago, ki so jo sicer na naslednjem Evrosongu. V Copenhagnu so bili pač v ozadju drugi interesi in posebni lobiji, tako imenovana "evrovizijska kuhinja".

2. Sergej Četković - Moj svijet (Črna gora)

Po dolgih letih klavrnih poskusov, takšnih in drugačnih, je Črna gora le uspela priti v finale. Na kakšen način le? Seveda, s klasično balkansko balado. Pravzaprav je nenavadno, da se tega niso domislili že prej. In prav Moj svijet je verjetno najlepša od vseh tovrstnih balad, ki so kadarkoli videle evrovizijski oder. Prav zares ganljiva...

1. Tolmachevy Sisters - Shine (Rusija)

Nagradno vprašanje: ali je lepša skladba ali dekleti, ki jo prepevata? No, bodimo pošteni, kot popevka je pesem izredno simpatična in poslušljiva. Če pa imaš na odru še prelepi dvojčici, je zmagovalna formula tu - razen na "skuhanem" Evrosongu. No, pa saj eno zmago dekleti že imata (na otroškem Evrosongu 2006), v Copenhagnu pa sta raje osvajali srca...


Eurovision Song Contest 2015 - Dunaj, Avstrija

3. Elnur Huseynov - Hour of the Wolf (Azerbajdžan)

Kje se je že nazadnje pojavil Azerbajdžan v top 3? Aja, leta 2008. In kdo je takrat pel zanje? Ta isti Elnur. Realno pa v 7 letih vmes niso pripravili ene skladbe, ki bi bila vsaj približno za vrh. Ne glede na njihovo kupljeno zmago leta 2011. Očitno se je moral vrniti Elnur, da so lahko znova posegli po top 3, vsaj zame. Vrhunska balada, temačna, ki pripoveduje o boju. Več ne potrebuje. Začara že sama po sebi...

2. Voltaj - De La Capat/All Over Again (Romunija)

Romunija je bila v še hujšem položaju kot Azerbajdžan, do tega leta ni spravila skupaj praktično ničesar (razen Tornero leta 2006). Tokrat pa so prepričali s krasno poprock balado, katere bistvo je predvsem pomenljivo in pozitivno besedilo. Ne glede o čem pripoveduje in komu je posvečena, v njem se vsak najde, vsaj malo. Vsak ima svojo luč, ki ga vodi, da ne obupa...no, skoraj vsak. Žal pretežko za Evrosong, očitno...

1. Nadav Guedj - Golden Boy (Izrael)

Menda ni treba posebej poudarjati, zakaj na prvem mestu Izrael. Tudi zanje je veljalo isto kot za Romunijo, dolgo dolgo dolgo nič... potem pa tole. Vrhunsko. Sploh v refrenu, ko se pesem zares "razdivja". Vredno poslušanja in še česa. Škoda, ker ni zmagala...

Eurovision Song Contest 2016 - Stockholm, Švedska

3. Freddie - Pioneer (Madžarska) 

Ali sploh rabim še kaj govoriti o letošnjem Evrosongu? Sem menda že dovolj napisal v prejšnjih objavah. Zakaj Madžarska, je jasno. "A million lies in a million temples..."

2. Minus One - Alter Ego (Ciper)

"Who let the dogs out??" Ni kaj, razbili so oder. Bravo Ciper, za nekaj dobrega rocka po dolgem času!

1. Sergej Lazarev - You Are The Only One (Rusija)

. 

Sploh ne potrebuje več komentarja. Razen nekoliko "robotskega" nastopa je vse ostalo daaleč nad ostalimi. Moralna zmagovalka. In prekleta evrovizijska kuhinja... :(

V Strunjan... s hidrogliserjem!

"I mean, who are you to stop me from doing this??"

Če že ne cel teden, pa vsaj na obisk v Strunjan...
Podrobnosti bom pustil na miru, za kaj se gre in kako. Naj se ta zapis osredotoči na samo doživetje vožnje na drugačen način.
Načinov, kako priti do slovenske obale iz Nove Gorice, je kajpak precej. Če pustimo tistega "najbolj normalnega" (za tiste, ki ne vidijo dlje od svojega avtomobila), imamo na razpolago bodisi avtobus bodisi kombinacijo vlak + avtobus.
Poglejmo možnosti:
- avtobus NG - Strunjan
- slovenski vlak NG - Koper (2x prestopanje), bus Koper - Strunjan
- italijanski vlak Gorica - Trst, bus NG - Gorica in Trst - (Koper) - Strunjan

Še kaj?
Ja, obstaja še ena varianta. Najbolj adrenalinska, ampak tudi najdražja. Razen če...
Gremo kar k stvari. Iz Trsta po istrski obali že kar nekaj let vozijo ladje podjetja Trieste Lines, ki je podružnica sicilijanskega "hitrega" ladjarja Liberty Lines, nekdanjega Ustica Lines. Ladja povezuje Trst, naš Piran in hrvaška mesta Poreč, Rovinj in Pula.
Ladja?
No, bodimo realni. Ni zgolj ladja. Pravzaprav je bolj letalo kot ladja. Gre za krilni hidrogliser, ki ga z lepim slovenskim imenom pogosto imenujemo tudi vodni drsalec, čeprav je to tudi neka vrsta živali. Italijani mu rečejo aliscafo, Angleži pa hydrofoil. Zelo zanimivo plovilo, pri plovbi namreč trup ladje ne leži v vodi, temveč lebdi nad njo, sloneč na vodnih krilih.
Hidrogliserju družbe Trieste Lines je ime Fiammetta M in vsak dan, razen ponedeljka, potuje iz Trsta po obali Istre. Ima pa vsak dan drugačen vozni red in, kar je najbolj pomembno, drugačno pot. Prej sem že omenil ceno: iz Trsta do Pirana je 8.80 evrov. Preveč? Za polurno direktno vožnjo morda. Ampak drugačna pot... da, ravno v tem je trik. Dvakrat tedensko gre gliser najprej v Istro in šele nato v Piran. Ob sredah do Poreča, ob četrtkih pa celo do Rovinja.
In kaj je pri tem glavno?
Cena od Trsta do Pirana je, ne glede na plovno pot, ista!

Zgornje razmišljanje je bilo prisotno pri meni, ko sem načrtoval četrtkov izlet v Strunjan. In seveda, 8.80 evrov za triurno plovbo od Trsta prek Rovinja do Pirana, torej mini križarjenje ob istrski obali, ni veliko. Odločitev tako sploh ni bila težka.
Zgodba se je tako začela ob 6h zjutraj, na postaji v Novi Gorici. Najprej mestni bus do italijanske postaje v Gorici, nič takega. Vlak proti Trstu je imel odhod ob 6.40. V svoj "dnevnik" sem lahko vpisal drugo vožnjo z novo furlansko garnituro CAF Civity, ki me še vedno ne povsem prepriča...

Potniški terminal tržaškega pristanišča je blizu glavne postaje, na t.i. "pomolu 4". V starejši stavbi na pomolu je pravi potniški terminal, podoben tistemu na letališču. Prodajalna vozovnic, nato varnostni pregled z detektorjem kovin, pa mejni prehod, skratka cela procedura. Ob 8h zjutraj se je pričelo vkrcavanje, in ob 8.30 je bil odhod proti Rovinju.

Znotraj vse spominja na letalo, pa naj bo to sedenje, varnostna navodila ali sama vožnja. Sploh ko se gliser enkrat dvigne na krila, potrebuje nevajeni potnik 10-15 min, da se navadi na ta občutek "letenja". Ki je še kako močan! Prav tako so nenavadni prehodi prek valov, saj ladja dobesedno poskakuje, namesto da bi se zibala. Kot pri turbulenci na letalu. Ni sicer nič hudega, ob povratku z vlakom sem sedel v enem še posebej uničenem SŽ vagonu, ki je na kretnicah poskakoval že dosti huje...

Nekaj milj izven Trsta smo srečali celo delfine. Žal smo bili prehitro mimo, da bi jih lahko poslikal. Zato sem si dal duška s slikanjem obale, žal le s telefonom. 

 Zvonik v Rovinju je viden že nekako 20 min pred prihodom. Sam postanek traja deset minut, v tem času pa se gliser povsem izprazne. V bistvu sem bil edini, ki sem potoval do Pirana, čeprav smo šli iz Trsta polni. Ah ja, kako rad sem poseben...
Lepi pogledi so tudi na istrsko obalo z morja, ko gliser drvi s polno hitrostjo 35 vozlov (okrog 65 km/h). Če bi vsaj imel kakšen bolj pameten fotoaparat s sabo...
V Rovinju sem se tudi presedel na desno stran, tik nad vodno krilo. In seveda fotografiral dviganje iz vode.

 Kar naenkrat smo bili pred Piranom. Ker sem kot majhen pogosto čakal ladje v Piranu, sem kar nekako videl, kako zavijamo okrog Savudrije in prečimo Piranski zaliv. Končno sem to doživel tudi na ladji...
Po treh urah sem tako prispel na slovensko obalo. Na drugačen način. In zelo priporočljiv, za tiste, ki si želijo doživeti nekaj več. Do končnega cilja v Strunjanu me je ločila še kratka, polurna vožnja z avtobusom, časa za to je bilo še več kot dovolj.
Še nekaj zadnjih slik. Mimogrede, tista zastavica na desnem boku označuje krilo, da kakšna od jadrnic ne bi zadela vanj, ko je gliser parkiran na pomolu v Piranu.

"Prvo pravilo matematike" in življenja?

Kakšne ideje dobi človek, ko pomaga prijateljem pri zaključnih težavah v matematiki...

Namreč, nekomu ki se spozna na matematiko je popolnoma jasno. Matematika je svet nedvoumnih pravil in zakonov, v katere je, če ne nemogoče, vsaj težko dvomiti. Goljufati proti njim je nemogoče. Če samo povzamem Slona in Sadeža: "Ne moreš dat nule pod ulomkovo črto, k nula je nula tud če jo daš na četrto...".

In kakšno je to "prvo pravilo", ki se mi je utrnilo včeraj? Pri matematiki ne gre brez predvsem dveh pomembnih pravil: vsak matematični pojem je potrebno definirati, torej povedati njegovo definicijo. Brez nje neke besede, ki označuje nek matematični pojem, ne moreš uporabljati. Drugo pravilo je: vsak izrek oz. trditev je potrebno dokazati. Definicija in dokaz sta najpomembnejša elementa matematike. Brez njiju ne bi bilo resnično nič, kar se učimo.

Ali smemo tako trditi tudi za vse ostalo? Pravijo, da je matematika jezik narave, torej bi se morala vsa narava ravnati po njej. Saj se, razen ene vrste - človeka. Le-ta se ne ravna po pravilih, po zakonih narave in po razumu, temveč si izmišljuje neke svoje pojme, ki z zdravim razumom nimajo nobene povezave. In ne le, da je teh pojmov cel kup; človek gre tako daleč, da jim celo daje večjo veljavo od razuma in realnih stvari. Gre namreč za izmišljene pojme, ki se jih ne da videti; besede, ki jih poimenujejo, se ne dajo razložiti tako, da bi lahko pokazal na predmet in rekel "to je to", ne moreš jih definirati, niti dokazati. Ti očitno popolnoma izmišljeni pojmi običajno nosijo človeštvu samo slabo, s skupnim izrazom pa jih imenujemo čustva.

Takole približno je potekala debata včeraj:
"Kaj je krožnica?"
"Krožnica je tisto, kar je okrog kroga..."
"...že že, ampak KAJ je krožnica? Kaj tisto? Ne moreš v matematiki uporabljati besed brez definicije, tako kot uporabljaš na primer..."

Na primer kaj? Na primer ljubezen. Ljubezen je tisto...KAJ?? Tega noben ne zna definirati? Seveda ne. Ker je nemogoče!
Pravilen odgovor glede krožnice se glasi: krožnica je množica točk v ravnini, ki so za neko razdaljo r oddaljene od točke S. Ja, množica točk. Popolnoma realen in razumljiv pojem. Kaj pa ljubezen? Kaj je pri njej tisto? Morda čustvo. Kaj pa je čustvo? Odgovor: nič. Izmišljena beseda, ki zastruplja ljudi.

Ja, zanimivo je, kako opletamo s pojmi, ki jih ne znamo definirati. Če pa človek samo malo podvomi vanje, je pa označen za čudaka in kaj še vem kaj... Človek bi moral biti, tako kot vsa druga živa bitja, predvsem razumsko bitje. Tako bi znal funkcionirati, se držati pravil, definicij in dokazov. Zakaj gre mimo njih? Ker si to razlaga s čustvi. Zato se krega, vojskuje, dela vse možne neumnosti, kar pa je najbolj bistveno, se z njimi omejuje. Omejuje sebe in svoje življenje. Kaj pa je ljubezen drugo kot omejevanje samega sebe? Z njo si omejiš svobodo na mnogih mestih. Svobodo, ki ti je noben (državni) zakon ne omejuje, si omejiš sam! Ali ni to paradoksalno?

Torej, moje "prvo pravilo matematike" se glasi: Brez definicije ne moreš uporabljati neke besede. Ali naj bo to tudi prvo pravilo življenja? Sam sem mnenja, da ja. Opletati z nedefiniranimi pojmi pač ni dobro. Ko se človek navadi, da kot prvo obstajata definicija in dokaz, si zna tudi življenje zares urediti, in se ravnati le po razumskih zakonih. Ne pa po izmišljenih pravilih in čustvih, ki nimajo nobene podlage. Človek je v osnovi razumsko bitje, in prav bi bilo, da tak tudi ostane.

Pri vsem tem je najbolj zabavno, da ljubezen celo ima definicijo. Ki bi jo lahko razširili tudi na skoraj vsa čustva. Le da ta ni taka, kot jo želijo ljudje slišati. Nihče ne želi priznati, da je ljubezen le izmišljena iluzija, trik naše psihe in konstrukt našega človeškega uma. Slabotnega uma, ki skuša obupno poiskati smisel svojega obstoja, kakor je bilo rečeno v nekem filmu... In namesto v racionalnih stvareh si ta um išče smisel v izmišljotinah. S tem pa se zapira in omejuje. Strašno in žalostno, če prav pomislimo - a tega noče nihče niti pomisliti! Vsak raje vztraja v svoji zaslepljenosti...

Evrosong 2016 po enem mesecu - Finale

Kot sem včeraj naredil zapis za polfinale, sledi sedaj še pregled finala in uvrstitev v njem. Priznam, da sem bil nad večino zelo razočaran, saj sem na vrhu videl povsem druge pesmi, kot so to bile na koncu. O zmagovalki tako ali tako ne bom izgubljal besed - popolnoma politična zmagovalka, kar dokazuje tudi fanatično branjenje njene zmage s strani EBU, čeprav je bilo ugotovljeno, da je pesem izšla pred dovoljenim datumom, ima politično vsebino itd. Ukrajina je pač zmagala, ker je morala zmagati. Oziroma zato, ker ni smela Rusija. Politična kuhinja...

Sedaj pa se sprehodimo skozi finalne skladbe in njihove nastope:

1. Finale je odprla ena od nezasluženih kvalifikantk. Belgijska pesem je navadna cenena pop štanca, refren je zoprn in nadležen, koreografija pa milo rečeno butasta. MTV style pesem, ki je na koncu tudi (negativno) presenetila z visoko uvrstitvijo v finalu. Edina dobra stran pesmi je lepa pevka, vse ostalo je "cheap shit".

2. Češka je letos presenetila z uvrstitvijo v finale. Pesem je bila izrazito všeč žirijam, kar dokazuje tudi njen končni rezultat - 0 točk iz televotinga! Nezasluženo, kajti Gabriela je odpela odlično. Sem pa mnenja, da bi se morala Češka uvrstiti že lani, ko je imela še boljšo pesem.

3. Znova v finalu, znova precej visoko in to zasluženo. Nizozemska se je spet odločila za country stil in zadela v polno. Douwe Bob je vse dvome o uvrstitvi v finale razblinil z odličnim polfinalnim nastopom, ki ga je nato v finalni ponovitvi zavihtel na 11. mesto. Predvsem je presenetil z odlično interpretacijo in kontaktom z občinstvom, omeniti pa velja tudi zanimiv dodatek - nekajsekundno prekinitev v zadnjem delu pesmi. Z eno besedo: bravo!

4. Azerbajdžan še vedno spada med nedotakljive. A tudi letos niso posegli v vrh, pravzaprav je tako že tretje leto zapored. Pesem je bila sicer moderna in udarna, svoje je dodala tudi privlačna pevka, ki pa...je v živo slabo odpela. To ji je odneslo marsikatero točko. "Miracle" se tako letos ni zgodil - več sreče prihodnjič!

5. Madžarska je v finale vstopila kot ena glavnih favoritinj, a evrovizijska kuhinja jo je oropala dobre uvrstitve. Zelo nezasluženo, kajti Freddie je na odru blestel. Očitno velja tisti stavek, da svet ne zna ceniti unikatnosti, enkratnosti, drugačnosti. Škoda, kajti pesem je bila vrhunsko odpeta in bistvo pesmi je bilo lepo interpretirano. Zaslužila bi si zmago. In seveda, tisti enkraten verz "Million lies in a million temples"... Ko bi le imela Evropa tudi posluh za glasbo in ne samo za politiko...

6. Prva iz skupine velikih 5 je bila Italija. Pesem je nosila velika pričakovanja, a jih ni izpolnila; pevka je na odru delovala precej živčna, odpela je neprepričljivo, pa še tisti nepotrebni angleški del in rezultat je bil druga najslabša italijanska uvrstitev od vrnitve na Evrosong leta 2011. Škoda. Pohvaliti pa velja odrsko sceno, ki je bila zelo inovativna. 

7. Nekoliko presenetljivo se je v finale uvrstil Izrael. Nikakor pa ne nezasluženo, kajti vokalno je pevec (hmmm, sicer ne vem čemu je bil zares podoben) blestel, odlično pa je izzvenela tudi skladba, katere značilnost je stopnjevanje in tako je šele na koncu zares nastopil tisti vrhunec. Enako posrečena je bila tudi odrska scena, edino kar je motilo pa je bila zunanja podoba pevca...

8. Bolgarija je po letih neuspehov letos stavila na povratnico, ki se ji leta 2011 ni uspelo uvrstiti v finale. Poli Genova pa je na odru letos razturala in dosegla najboljšo bolgarsko uvrstitev na Evrosongu doslej, 4. mesto. Pesem mi sicer osebno ni bila posebej ušeč, nekakšna moderna MTV style skladba, a vsaj ne nadležna kot Belgija. No ja, uvrstitev sem jim privoščil. In, Poli, malo parodije na tvoj naslov: Love is a crime! 

9. Seveda je jasno, da država, ki gosti Evrosong, ne želi zmagati in ga naslednje leto gostiti ponovno. Zato se tudi Švedska letos z izborom pesmi ni proslavila. A kljub temu so domačini dosegli visoko uvrstitev, 5. mesto. Ne vem sicer kako (kuhinjaaa!!!), kajti pesem sama po sebi ni bila nič posebnega. Zame izjemno sporno pa je bilo besedilo, kjer si je pevec sploh drznil pomisliti na to, da bi se opravičeval dekletu! Arrggghhh, kako si upaš, Frans?? Še dobro, da na koncu poveš, da ti ni žal...

10. Nemčija bluzi iz leta v leto, že drugič zapored ji je uspelo doseči zadnje mesto, konkretnega komada pa že dolgo niso spravili skupaj. Dragi Nemci, vam zaupam recept, kako doseči dobro uvrstitev? POJTE V NEMŠČINI ZABOGA!!! Tako pogrešam nemščino na Evrosongu... (sicer moj najljubši jezik). Letošnja pesem komaj zasluži komentar, spet vztrajanje z angleščino, "crap" od pesmi, pevka pa tudi tako oblečena kot da bi... ah, ne bom nadaljeval.

11. V nasprotju z Nemčijo je Francija vsako leto boljša. Letos bi si Francozi, roko na srce, zaslužili zmago. Simpatična pesmica, vesela in atraktivna, pevec pa je blestel z izvedbo. Sam na odru, brez nepotrebne spremljevalne koreografije, je pesem odlično interpretiral. Predvsem z nasmehom na ustih in sproščeno, kar se pri do potankosti izdelanih ESC nastopih redko zgodi. Bravo Francija!

12. Najbolj skregana z vso logiko je bila letos uvrstitev Poljske. Vrhunska skladba, ki jo je Michal Szpak odlično izvedel in ki je tudi dala naslov mojemu blogu, bi morala biti po vseh pravilih všeč žirijam. A glej ga zlomka, samo 7 točk od žirije, presenečenje pa v televotingu - 4. mesto! Ne vem kako bi si to razlagal. Spet se bom zatekel k izrazu kuhinja - kajti če bi žirije korektno ocenile skladbo, bi verjetno ukazana zmaga Ukrajine splavala po vodi...

13. Zato pa je bila krepko precenjena skladba Avstralije. Pustimo to, da nas EBU očitno vodi za nos, saj je bilo rečeno, da bo Avstralija sodelovala le lani na jubilejnem 60. Evrosongu. Tako očitno je bilo favoriziranje sicer povprečne skladbe, da mi je šlo kar na bruhanje. Pesem ni slaba, ni pa noben presežek. Pa tudi pevka ni ravno taka, da bi jo gledali... je pa res, da je odpela brezhibno.

14. "Who let the dogs out?" je bil eden od komentarjev ob nastopu rokerjev z otoka Ciper. Odlična rock skladba pa je bila kriminalno podcenjena in je končala na 21. mestu. Škoda, kajti fantje iz skupine Minus One so razturali in zagotovo dvignili dvorano na noge. Dobrega rocka na Evrosongu že tako ni veliko, zato ni treba še tega, ki je, tako zatreti...

15. Z odlično vokalno izvedbo in prepričljivim nastopom je letos prepričala tudi predstavnica Srbije. 18. mesto znova ni odraz tega, kar je Sanja pokazala na odru. Nastop je bil brezhiben, pesem odlična in udarna, vokalna izvedba preprosto super. Zaslužila si je boljšo uvrstitev!

16. Litva se je po lanskem bruhanja vrednem ljubezenskem fiasku, ki je kdove kako prišel v finale, letos odločila za dober pop komad in dosegla tudi korektno uvrstitev med top 10. Donny je še enkrat pokazal, da zna peti, hkrati pa je znova dokazal svojo hiperaktivnost na odru - podobno kot leta 2012. Letos je nastop nadgradil celo s salto! V celoti gledano, bi odrski nastop lahko bil boljši, manj njegovega "afnanja" in nekoliko bolj dodelano, a končni uvrstitvi ne gre oporekati.

17. Hrvaška je sicer poslala dobro skladbo, a pri odrskem nastopu se je zalomilo. Nina ni odpela prepričljivo, scena bi lahko bila boljša (če že govorimo o nevihti in svetilniku). In seveda, ta obleka... No comment, brez težav je dobila nagrado za - najslabše oblečeno izvajalko! Že sama po sebi ne izgleda ravno lepa, potem pa še fiasko z obleko in izvedbo - to je bilo preveč. Zato je uvrstitev dokaj realna.

18. Prva favoritinja letošnjega izbora, prav tako tudi moja, je bila Rusija. Pesem je sicer bila vrhunska in tehnično je Sergej odpel odlično. A pri celotnem nastopu je nekaj manjkalo. Vse skupaj je bilo podrejeno posebnim vizualnim učinkom, zato je pevec na odru deloval kot robot, gibi so bili izumetničeni, skratka - manjkala je koreografija, manjkala je sproščenost na odru. Ki bi bila za dobro interpretacijo takšne pesmi nujna. Morda je tudi zato izgubila nekaj točk, čeprav je jasno, da ni smela zmagati. Ni smela doseči uvrstitve, ki bi si jo (vsaj glasbeno gledano) zaslužila!

19. Tudi Španija letos ni blestela. Čeprav pesem ni tako slaba, pa se jo je pred izborom neupravičeno kovalo v zvezde. Ok, je udarna in na trenutke dobro zveni, a določeni deli (na primer tisti "say yay") so milo rečeno nadležni, zoprni. Odrska izvedba tudi ni bila ravno za v učbenike, imam pa občutek, da bi na koncu lahko bila kakšno mesto višje...

20. Ahh, ta Latvija. Ali se ne vidi in sliši, da je avtorica letošnje pesmi lanska predstavnica Aminata? Če se je lani v mikrofon drla ženska, se je letos moški. Edino ta razlika je. Dretje pa je vedno dretje, no k sreči smo moški običajno malo bolj "milozvočni" (Ni vedno nujno...). Justsu se je na odru videlo, da se prav trudi z dretjem in kričanjem. No ja, vsaj malo bolj melodična je bila letošnja pesem, v primerjavi z lansko.

21. Naslednja pesem ne potrebuje komentarja. Po novem si želim slišati zvoke kolin. Verjamem, da so bolj milozvočni od kruljenja predstavnice Ukrajine, ki je za svoje kruljenje kuhinjsko prejela tudi zmago. Z najslabšo pesmijo na izboru. S pesmijo, ki je poleg tega, da je najslabša, kršila tudi vsaj 2 pravili Evrosonga. A stricev iz ozadja, ki očitno vodijo tudi EBU, to ne briga...

22. Ohoho, Ira Losco se je vrnila! Pevka, ki je Malti leta 2002 pripela drugo mesto (morala bi biti zmagovalka), se je v teh 14 letih sicer zelo spremenila, tako po izgledu kot tudi glasbeno. V katero smer? Žal, na slabše. Walk On Water sicer ni slaba pesem, a nekaj ji manjka, morda kakšen izrazitejši vrhunec. A s skladbo iz leta 2002 se ne more primerjati. Žal. Kljub vsemu pa je Ira nastopila dobro in dosegla dokaj realno uvrstitev.

23. Presenetljiva kvalifikantka je bila tudi Gruzija. Priznam, to pesem sem pred Evrosongom čisto prezrl, zato pa je toliko bolj zablestela na odru. Že v polfinalu sem pesmi, ki je sicer med ljubitelji Evrovizije bila precej nepriljubljena, tiho napovedoval finale. Prepričljiva skladba v nekakšnem alter-rock stilu, prav tako pa tudi prepričljiv nastop z nekaj posebnimi učinki, sta Gruziji tudi zares zagotovila finale, kjer je žal postala žrtev svoje nepriljubljenosti. Po mojem mnenju bi lahko bila tudi višje... Najljubši stavek? "Night will come, and so will the sin"

24. "Daleč stran, v iskanju raja..." je prepevala prelestno lepa Zoë Straub, predstavnica Avstrije. Pravljična skladba se je uspela uvrstiti v finale, čeprav ji zaradi ostre konkurence v prvem polfinalu tega nisem ravno napovedoval. Kar je bilo pri tem nastopu še posebej vredno občudovanja (poleg pevke seveda), je bila izvedba v francoščini. Zoë je odpela, kot bi bil to njen materni jezik. Zares odlično leto za Avstrijce, zaslužena je bila tudi dobra uvrstitev na 13. mesto.

25. One Direction 2.0, tako bi lahko označili nastop Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Pesem, ki sta jo odpela dvojčka, je bila čisto v njihovem stilu. Glede na Evrosong bi rekel: povprečna. Izvedba na odru pa ne najboljša, predvsem sta bila vokalno neprepričljiva. Uvrstitev je bila nekako pričakovana...

26. Zadnja na izboru je nastopala Armenija. Znova nekaj, kar naj bi bilo moderno, v resnici pa totalen "crap". Nepovezana pesem, sestavljena iz 2 delov, z nekaj obupnimi zvoki in kričanjem/kruljenjem pevke, ki si je drznila še provocirati s prepovedanimi zastavami in ogabnimi oblekami. Na koncu pa seveda precenjena, kot se to pri podobnih skladbah pogosto zgodi.

Evrosong 2016 po enem mesecu - Polfinale

Ja, en mesec je že, odkar se je v Stockholmu zgodila letošnja evrovizijska katastrofa. Po enem mesecu se je gnev sicer nekoliko polegel, a vseeno totalno politična zmaga Ukrajine še kar odmeva. Pač, težko nam je sprejeti, da je dejansko letos zmagala najslabša pesem, in to zato, ker je morala. Ker so "strici iz ozadja" tako ukazali. Doslej nisem verjel v njih v zvezi z Evrosongom, a letos se je stvar pokazala v najhujši možni luči.
Vseeno bom pripravil pregled, kako sem sam videl letošnji Evrosong. Najprej za pesmi, ki so obtičale v polfinalih in se jim ni uspelo uvrstiti v veliki finale. Že tu je bilo nekaj velikih presenečenj in razočaranj. Med takimi pesmimi je bila tudi naša, slovenska, ki si žal finala niti ni zaslužila. Nekaj že dalj časa smrdi v našem načinu izbiranja predstavnikov za Evrosong...
Pa pojdimo lepo po vrsti:

1. Prvi polfinale je odprla Finska, ki se znova ni izkazala. Pozabljiva pesem (morda bi si zapomnil le preveč ponavljajoči se refren), neposrečena koreografija, slaba vokalna izvedba in najgrša pevka na izboru so bili zadostni razlogi za obstanek v polfinalu. Morda bi bilo besedilo edina dobra stvar v tej pesmi. Finska je že nekaj let v evrovizijski krizi...

2. Grčija se prvič v zgodovini ni uvrstila v finale Evrosonga! Očitno je "nedotakljivih" vse manj. Ali je pošteno ostala v polfinalu ali ne? Mnenja se krešejo. Meni osebno skladba sploh ni bila slaba; mešanica grškega melosa in rapa. Rap sicer ni moja priljubljena glasbena zvrst, a me začuda v tej skladbi niti ni preveč motil. Še posebej rad pa si zapojem refren. Pošteno povedano, bi jo bil rad videl tudi v finalu...

3. Med državami, ki niso imele praktičnih možnosti za preboj v finale, je bila tudi Moldavija. Generičen pop komad brez nekega vrhunca, ki nekako od sebe ni dal nič. Nastopu so skušali s plesalcem - vesoljcem dati nekaj posebnega, a je to zvodenelo. 

4. San Marino je bil letos nekaj posebnega. Z nekakšno "govorečo balado" je nastopil Turek Serhat, ki je sprva izzval val posmeha. A meni osebno je bila prvotna verzija bolj všeč. Pesem so nato popravili v nekakšno disko verzijo, ki je izgubila ves čar. Nastop je bil katastrofa, premočni in premladi back vokali so uničili Serhatov vokal, prav tako pa je tudi koreografija bila smešna.

5. Prvi kriminal letošnjega Evrosonga je bila porazna uvrstitev Estonije, ki je nastopila z izredno všečnim komadom in je spadala med zanesljive finaliste. Zadnje mesto v polfinalu je bil pravi šok za evrovizijske oboževalce, saj ne v skladbi ne v nastopu ni bilo omembe vrednih pomanjkljivosti. Kje je šlo narobe? Očitno kuhinja. Marsikje kuhinje niso ravno pozitivne, vsaj ne za vse...

6. Ena najslabših skladb letošnjega izbora je prišla iz Črne gore. Tri minute kričanja v mikrofon in nabijanja po kitarah. Totalna zmešnjava. Sploh ne vem, ali naj bi se temu reklo pesem. Hjaa, očitno se lahko že vsak dere v mikrofon in si misli, da je umetnik oz. glasbenik. Prosim, Črnogorci, vrnite se na balkanske balade, kot sta jih v preteklih dveh letih pela Sergej in Knez. Ker to letošnje ni vredno poslušanja.

7. Nov evrovizijski kriminal: Islandija se ni uvrstila v finale. Še huje: bila je slabše uvrščena od San Marina in Črne gore! Znova težka kuhinja, Greta Salome je pesem odpela vrhunsko, nastop je bil izpiljen do zadnje podrobnosti. Kopiranje Loreen in Mansa? Halo? Loreen proti Greti v tem smislu ni imela za burek! Če je to razlog, da se ni glasovalo za Islandijo, je z občinstvom nekaj zelo narobe. Realno bi morala biti uvrščena med prvih 10, tako pa... Jbg. To je pač Evrosong. Kuhinja.

8. Zadnja neuvrščena iz prvega predizbora je bila Bosna in Hercegovina. Pesem je bila pred izborom na mojem 10. mestu, a če bi vedel, da je bila napisana v podporo migrantom, je tja zagotovo ne bi uvrstil. Ampak kakorkoli že, nastop je bil dober in korektno izveden, le rap vložek je pač - kot sem zapisal pred Evrosongom - pokvaril skladbo. Sicer ji ni dosti zmanjkalo do finala, a tokrat je tudi Bosna izpadla iz skupine "nedotakljivih".

9. Smo že v drugem polfinalu, prva neuvrščena je bila Švica. Skladba kot taka niti ni bila slaba, a pevkin vokal je že na domačem izboru šepal, na predizboru tudi ni najbolj blestela. Poleg tega pa še obupen izgled in hmm... koreografija? Očitno se tudi priklanjanju reče koreografija. Super. Naslednjič ko me bo bolel trebuh, bom plesal. Tako kot Rykka.

10. Belorusija letos ni bila dobra. Plehka pesem, ki ni pustila nobenega sledu, ter neprepričljiv pevec. Odrski nastop je bil sicer poln posebnih učinkov, med katerimi je izstopala golota z volkom (takšna je bila prva Ivanova ideja, kako bi želel nastopiti, a ni dobil odobritve), a to ni pomagalo pesmi do uvrstitve v finale. Poleg tega se mi je zdelo nekoliko neumno, da so učinki pravzaprav predstavljali pevca v različnih vlogah...hmm, samopromocija na vrhuncu...

11. Irska je letos za Evrosong pripravila odlično skladbo ter velikega zvezdnika, nekdanjega pevca skupine Westlife. Pesem gre hitro v uho, všečno pa mi je tudi besedilo, sploh tisti del "...just touch who you wanna, kiss who you gotta...". A na odru se jim je vse sfižilo. Resnično, ne morem verjeti, da je Nicky res nekoč bil velik zvezdnik. Kajti vokalno je bil milo rečeno obupen. In tako se Irska zasluženo ni uvrstila v finale...

12. Sicer skladba ni bila tako dobra kot leta 2012, in nekateri komentatorji so se na veliko delali norca iz refrena, a Kaliopi je še enkrat pokazala, kaj pomeni vrhunski odrski nastop. Žal se Makedonija letos ni uspela uvrstiti v finale, kljub vsemu kar je pevka pokazala na odru. Skladba je bila preprosto preveč...monotona. Niti blizu temu, kar je bila "Crno e belo".

13. Kot sem napisal že v uvodu, naša draga Slovenija mora resnično nekaj spremeniti v sistemu izbora za Evrosong. Sestaviti izbor desetih drugorazrednih pevcev, mnogih slovensko občinstvo sploh ne pozna, s podpovprečnimi skladbami, ter nato izbrati dva finalista s pomočjo žirije, BREZ televotinga, pač ni nobeno delo. Letos na naši Emi nismo izbirali najboljše, temveč najmanj slabo skladbo. Pa še tu smo zgrešili... Zasluženo brez finala, žal. Tudi nastop ni bil nekaj posebnega, sploh namreč ne vidim smisla akrobata na odru.

14. Evrovizijski kriminal številka tri. Danska je ostala brez finala. Kljub temu da so imeli odlično skladbo (mojo 3. favoritinjo), odličen nastop, kljub temu da so se odlično ujeli, to ni bilo dovolj za finale. Še več, dovolj je bilo le za predzadnje mesto. Grozljivo. V mojih očeh najbolj podcenjena pesem izbora. Zaslužila si je mesto med najboljših 10. Znova bom rekel isto: kuhinja ima povsod prste vmes...

15. Norveška se letos ni izkazala. Zmešati 2 pesmi v eno tako, da sploh nimaš neke celote, ampak popolnoma ločeno kitico in refren, pač ni nobeno delo. Nekateri so to sicer oboževali, sam pa sem mnenja, da je popolnoma zasluženo ostala brez finala.

16. Za zaključek še ena brezizrazna pesem, za katero sploh ne veš, kdaj je zdrsnila mimo. Albanija zna na Evrosong pošiljati dobre skladbe, a letošnja ni bila ena od njih. Plehko besedilo, brez vrhunca in večinoma samo razkazovanje glasovnih sposobnosti pevke (beri: dretje v mikrofon).