Nedelja, 4.7.2021, ura 17.30 oz. tam okoli. Železniška postaja Ljubljana. Iz Kopra pride vlak IC 502 "Pohorje" v običajni sestavi Pendolina 310, ki običajno v nekaj minutah nadaljuje pot na Hodoš. A tokrat ne. Potniki morajo prestopiti, Pendolino konča v Ljubljani, zadnja njegova vožnja na "Pohorcu". Na sosednjem tiru stojita v dvojniku speti bleščeči novi garnituri Stadler Flirt, z oznakami 510-001/002 in 005/006, ki nadaljujeta vožnjo Pohorca proti Hodošu. Vstop v redni promet za nove vlake, ki so nato v nekaj mesecih radikalno spremenili podobo voznega parka SŽ.
Novi elektromotorniki serije 510 so produkt tovarne Stadler Rail Polska iz Siedlc, ki pa jih je v izdelavo dala svoji beloruski podružnici v Fanipolu pri Minsku. Torej se vozimo z beloruskimi garniturami, ki pa imajo švicarske gene, sestavni deli namreč prihajajo iz ostalih Stadlerjevih tovarn. Gre za večsistemske garniture, ki lahko delujejo tako na našem enosmernem sistemu 3 kV kot na obeh izmeničnih: avstrijskem 15 kV in hrvaškem 25 kV. Garniture so torej namenjene tudi mednarodnemu prometu, a morajo v prihodnje še dobiti homologacijo za obe omenjeni državi.
Gre za štiričlenske elektromotornike, pri čemer sta oba končna člena pogonska, na osrednjih dveh pa domujejo odjemniki toka in transformatorji. Na enem od vmesnih členov domujeta oba odjemnika toka za 3 kV, na drugem pa po en za 15 in 25 kV. Prvo, kar je vidno opazovalcu, pa je povsem drugačna oblika v primerjavi z dizelsko verzijo, serijo 610, ki sem jo na blogu že obravnaval. Slovenske železnice so se namreč odločile, da bodo električni Stadlerji nosili novo sprednjo masko, ki je značilna za četrto generacijo Flirtov, kateri vozijo v Švici in Britaniji. Ali bi torej našemu električnemu Flirtu lahko dali ime Flirt 4? Ne ravno, saj je tehnično povečini enak dizelski verziji. Vsekakor pa je nova oblika dobrodošla osvežitev podobe, poleg tega pa se lahko zdaj že na prvi pogled loči dizelsko od električne verzije.
Običajno naredim test vlaka v treh točkah. Ampak, ali ima to pri našem Flirtu sploh smisel? Ne prav zares, kajti v prvih dveh točkah bi lahko nekritično ponovil vse, kar sem napisal za dizelsko verzijo, serijo 610. Notranjost je namreč v treh četrtinah povsem identična! Lahko se kvečjemu lotim tistih nekaj malih razlik, 510 ima namreč dodaten člen tam, kjer ima dizelaš tisti znameniti "motorni vagon". Gre za v celoti sedežni vagon (druga slika zgoraj) s sedeži, večinsko obrnjenimi proti najbližjemu koncu vlaka. Razporeditev gre torej tokrat takole:
- vagon 1 je tisti, ki ima 1. razred, mini WC in sprevodnikovo kabino
- vagon 2 je v celoti sedežni
- vagon 3 ima invalidski WC in prostor za invalidske vozičke
- vagon 4 ima prostor za kolesa.
Vagoni 1, 3 in 4 so identični kot v dizelskem Flirtu. Vagon 2 je torej tisti dodatni sedežni. Sedeži so večinsko v avtobusnem razporedu, pri čemer so obrnjeni proti najbližjemu koncu vlaka. Sredina vlaka je torej nekakšna ločnica v tem pogledu.
Nekaj slik, preden nadaljujem...
Tudi vse ostalo je identično kot pri dizelski verziji. Sedeži so znova FISA Lean v visoki verziji, solidno udobni. Šušljalo se je, da naj bi pri električni verziji bile zraven tudi mizice na vseh sedežih in sredinski nasloni, a se to ni uresničilo. Seveda tu nastane problem, ker so novi vlaki namenjeni ne le lokalnemu (LPV) prometu, temveč tudi vlakom InterCity ter delno mednarodnim vlakom do Beljaka, Gradca in Zagreba. IC vlaki so prej v veliki meri vozili v sestavi kupe vagonov, in nekaj malega jeze potnikov je bilo razumljive. A gledano širše je v Sloveniji le ena povezava, ki po razdalji in času vožnje izpolnjuje dejanske kriterije za InterCity - to je že omenjeni "IC Pohorje" med Koprom in Hodošem. Če pustimo ob strani IC vlake med Ljubljano in Mariborom, ki jih večinoma vozijo Pendolini, so slovenski IC vlaki v večini primerov "regionalni ekspresi". Problem torej ni toliko v voznem parku, kot v tarifni politiki SŽ, a o tem kdaj drugič.
Identična je tudi oprema: ena vtičnica pod parom sedežev, dva WC-ja, informacijski sistem. Res se ne bi ponavljal, ker sem v članku o SŽ 610 vse podrobno opisal. Tako rekoč, če nekdo pokaže sliko iz notranjosti in da ni v objektivu ravno tisti "zadevni" vagon 2 (oz. motorni člen pri dizelašu), se ne da ugotoviti, v kateri verziji je fotografija nastala. Pa saj sta si tudi na zunaj iz določene perspektive identična...
Natančneje torej lahko obdelamo le tretjo točko: vozno udobje. Flirt je znan po tem, da je na progi izjemno umirjen in mehak. Ali to velja tudi za našega? Tako je. Res je, da so naše proge v slabšem stanju, zato se marsikje ne more upreti tresenju. Res je tudi, da imajo SŽ v floti garniture, ki znajo predvsem ovinke in kretnice speljati še lepše in mehkeje od Flirta - stare dobre Siemensove Desiroje. A kljub temu se Flirt trudi držati mehkobo v vožnji na vsakem koraku. Na določenih odsekih to seveda ne gre, v mislih imam najbolj Preserje - Borovnica in Škofja Loka - Kranj. A glede na to, da lahko brez posebnih ekscesov prepelje celotno primorsko progo (ki velja za eno najbolj "razritih" pri nas in kjer je CAF hitro potegnil kratko na testu), mu ni kaj posebnega očitati. Če zraven dodamo še tišino v notranjosti (predvsem strešne "škatle", karkoli že ima tam zgoraj, so dosti tišje kot v primerljivih izdelkih drugih proizvajalcev), je z njim vožnja zelo prijetna. Je pa v vožnji en element, kjer se električni Flirt rad kar močno zatrese, in sicer speljevanje na mokri/zamrznjeni progi. Zaradi velike moči elektromotorjev (kar precej močnejši od Siemensovih) zelo rad zdrsne, in to zdrsavanje potniki močno občutijo.
Da ne bom preveč kritiziral: na suhi progi je električni Flirt raketa! V pravem pomenu besede tokrat. Pospeški so naravnost grozljivi, z mesta se izstreli do najvišje hitrosti v zelo kratkem času, prav tako hitro pa tudi ustavlja. Samo poskusiti je treba Maribor - Pragersko s Flirtom - noro. Zanimivo je, koliko moči iztisne iz le 4 vlečnih motorjev pod 3 kV napetostjo, vsaj po občutku gre to še bolj raketno kot pri CAFu, ki jih ima 6! Malo za šalo, malo zares - toplo priporočam vsakemu potniku: usedi se ali se trdno primi, preden spelje. Ker če bo strojevodja imel malce prevelik navdih, boš končal na tleh.
